Uspavanje je pri nas “zabava” številka 1.

Že od nekdaj. Ne glede na to, katero metodo sva probala, nobena se ni izkazala za uspešno. Edino kar nisva probala je, da otroka pustiš da joka, in enkrat bo pač zaspal. In je tudi ne misliva! Pri nas pali edino to, da grem jaz z njo/njima v posteljo. In potem čakam, da zaspita. In v veliko primerih zaspim tudi jaz. Sigurno kdaj pred Lio 🙈 Toliko o mojih večerih zadnje dve leti. Ni jih. Če mi kdaj uspe pogledat kakšen film, mi je to tak luksuz, kot prej vikend oddih s prijateljicami (🍸💃🏻👙😎) 😜

Danes je vse kazalo na to da sta zaspala, in ravno, ko se odločim da je čas da se izmuznem v dnevno, se Lia obrne k Larsu (hvala ne tako bližnjim sosedom za ogromno svetlečo reklamo na strehi, da kljub spuščenim žalozijam, še vedno lahko vse razločno vidim! #sarkazemON) in ga začne božat. Meni se je topilo srce. Potem mu je še dala lupčka in se stisnila k njemu. Jaz pa sem pomislila, za tole pa ga bo vredno ponovno uspavat. Ker ko se gospodična odloči, da bo začela pet, ploskat in ponavljat koreografijo iz vrtca, ko mi Lars zaspi, nisem tako razumevajoče razpoložena 😉

I love them to the moon and back. Upam, da se bosta vedno imela rada, se spoštovala in si zaupala. Vem, da nas čaka še en kup kreganja, najbrž se bosta tudi kdaj tepla (upam seveda, da ju to potem tudi kmalu mine), ampak res upam, da bosta prijatelja in zaveznika do konca življenja.