Vsa prešvicana, razpizdena zaradi kufra in utrujena grem še na en obhod med strički z listi in končno zagledam svoje ime. Ne vem kdaj sem se nazadnje koga tako razveselila 🙈

Gospod šofer nas je odpeljal v prvi hotel, kjer smo se delno razpakirali, prvič skregali in odpravili na večerjo. Lars je v vozičku hvala bogu zaspal, ker lažje je hendlat enega sitnega otroka, kot dva 😜Itak, pot je bila naporna za vse. Našli smo ful dobro restavracijo, naročila sem si giant škampe, (ker v Aziji me ob takih jedeh ne boli srce, ko vidim ceno) in prvi mango juice in svet je bil spet lep.

Naslednji dan smo takoj zjutraj odpotovali dalje, par ur stran, v mesto Dambulla in tam se je naš popotniški del potovanja začel. Rezervirali smo super guest house z najbolj prijaznimi lastniki. Kjer se počutiš kot doma. Lahko sem uporabljala njihovo kuhinjo, kjer sem pripravljala hrano za Larsa (soparnik je zakon), in čeprav se z zaposlenimi v kuhinji nismo razumeli niti besede, smo se vseeno vse zmenili. Naslednji dan smo se odpravili v Sigiriyo, kjer nam je uspelo prisopihati na Sigiriysko skalo, ki ima približno 1200 stopnic. Glede na dejstvo, da nisem kakorkoli športala že več kot leto in pol in da sem zraven tovorila še 9 kilsko utež, sem bila na vrhu kar malo ponosna nase 😜 In na Lio, ki je pol poti prehodila sama. In na Dejana, ker je pol poti nosil Lio 😃 V glavnem, ponosna sem bila 😂 Smo pa bili tisti čas edina družina z malima otrokoma in tako kar atrakcija za ostale zasopihane turiste.

Naslednja dogodivščina je bila safari, ki ga je Lia zaradi utrujenosti pol prespala, Lars tudi, pri meni v nosilki, jaz pa sem vseeno celo pot v jeepu stala (no, oba z Larsom sva 😃) in uživala v razgledih. Ena najlepših stvari, ki smo jih doživeli, so bili sloni, in to kar 30 slonov skupaj. Noro.

Najboljša stvar, ki smo si jo lahko omislili, je bil šofer. To pa je luksuz. Pelje te kamorkoli želiš, kadarkoli želiš. Ni se treba ukvarjati z javnimi prevozi (ki so, če si sam ali če imaš starejše otroke, sigurno posebno doživetje), ampak samo udobno sediš in rihtaš enega otroka 😃 Če imaš srečo, ta otrok v tvoji vrsti kombija spi in ti lahko uživaš 😜

Na poti v mesto Kandy smo se ustavili še v The golden templu, kjer je bilo ogromno opic in to je bil Lii cel žur. Male, velike, top doživetje.

Prispeli smo v mesto Kandy, in če bi bila sama, bi šla raziskovati mesto in luštne lokalčke, ker pa nisva, smo dan izkoristili za bazenčkanje. Otroka sta uživala na polno. Najpomembnejša stvar pri potovanju z otroci so sigurno prenočišča z bazeni 😃 Naslednji dan smo preživeli v botaničnem vrtu Paradeniya, potem pa se odločali med Templjem Zoba in bazenom. In izbrali bazen 😉

Dalje nas je pot vodila v hribe, v Nuwara Eliyo in vmes smo se ustavili med plantažami čaja, kjer smo obiskali tovarno čaja. V tovarni nisem bila preveč pri stvari, ker sem lovila Lio, smo pa zato toliko bolj uživali v luštnem lokalu, kjer smo si privoščili vanilijev pravi čaj in tortice. In ko smo na mizi naredili dovolj velik raztur, smo šli dalje. V Nuwara Eliyi sem rezervirala HoStel, ups, pri bookingu zgrešila malo, a pomembno črko S, ki konkretno spremeni bivanje. Niti najmanj nismo pasali tja, sem pa podoživela stare čase 😜

Komaj sem čakala na potovanje z vlakom. S tistim znanim vlakom, ki je must na Šri Lanki, kjer uživaš ob razgledih, po možnosti pri odprtih vratih. Midva sva popokala otroke, šofer pa je šel v naslednje mesto z našo prtljago. Ampak, če primerjam, lažje je potovat z dvajset kilskimi ruzaki in jih vlačit po javnih prevozih, kot s 14 kilskim nerazpoloženim in zaspanim otrokom 🙈😂 Nisva ravno računala na to, da Lia prej ne bo zaspala in da bo sitna, da bo vlak zamujal dobro uro, da so nam dali napačne karte, in da na koncu nismo bili niti pravo uro na vlaku, nismo bili v pr(a)vem razredu in seveda posledično sploh nismo imeli sedežev. Ah ja. Malo sva švicala, ampak se je na koncu vseeno dobro izteklo, in imamo prav lušten spomin. Hvala tablica in Pujsa Pepa, tukaj si konkretno rešila situacijo 😉

In prišli smo v Ello. V hotel z norim razgledom. Na večerji smo delali plane za naslednji dan, ampak… Se ni izteklo po načrtih… In dobro, da veliko govorim in spoznavam nove ljudi, ker sem naletela ravno na medicinsko sestro…

Nadaljevanje sledi.